Herschel razkriva, kako je nastala večina zvezd v vesolju
Ali galaksije oblikujejo svoje zvezde v divjih in razburkanih medsebojnih trkih ali prek enakomernih in blagih procesov? Astronomi so ob pregledu na tisoče galaksij prek zadnjih 11 milijard let kozmične zgodovine z vesoljskim observatorijem Herschel Evropske vesoljske agencije prvič lahko odgovorili na to večno vprašanje. V nasprotju s prepričanjem, ki je veljalo prej, novi podatki razkrivajo, da se je večina zvezd, ki je kdajkoli nastala v vesolju, izoblikovala na miren način.
Junija letos sta se slovenska astronoma Tomaž Zwitter in Gal Matijevič s Fakultete za matematiko in fiziko udeležila srečanja kolaboracije RAVE, ki je potekalo v Coonabarabranu v Avstraliji.
Nasa je izgubila nadzor nad satelitom, ki odslužen leti v vesolju in bo v naslednjih tednih padel na Zemljo, toda točno kdaj in kje, je po besedah predstavnikov agencije in vojske še vedno uganka.
Skupina evropskih astronomov je z ESO-vim Zelo velikim teleskopom (Very Large Telescope - VLT) izsledila zvezdo v naši galaksiji, za katero so mnogi menili, da ni mogoča. Odkrili so,da je ta zvezda sestavljena skoraj v celoti iz vodika in helija ter ima izjemno majhno količino drugih kemijskih elementov. Ta nenavadna sestava jo postavlja v "prepovedano območje" splošno sprejete teorije nastanka zvezd, kar pomeni, da sploh ne bi smela nastati. 
Teleskop novih tehnologij (New Technology Telescope - NTT) Evropskega južnega observatorija ESO je posnel čudovito sliko razsute zvezdne kopice NGC 2100. Ta svetla zvezdna kopica je stara okrog 15 milijonov let in se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku, ki je naša bližnja, satelitska galaksija. Kopico obdaja žareč plin iz bližnje meglice Tarantela. Opazovalni astronomi pogosto spregledajo kopico NGC 2100, saj leži v bližini impresivne 
