PlanetsFormedDifferentlyAnalize vzorcev Nasine odprave Genesis iz leta 2004 so pokazale, da so naše Sonce in njegovi notranji planeti morda nastali drugače, kot smo mislili doslej.

Podatki so razkrili razlike v vsebnosti kisika in dušika, dveh izmed najbolj razširjenih elementov v Osončju, med Soncem in planeti. Čeprav je razlika majhna, bi nam lahko pomagala ugotoviti, kako se je naš Sončev sistem razvil.
"Ugotovili smo, da imajo Zemljini, Lunini, pa tudi Marsovi in drugi meteroiti, ki so vzorci asteroidov, nižjo koncentracijo O-16 kot Sonce," pravi Kevin McKeegan, raziskovalec z univerze UCLA in glavni avtor enega od dveh člankov, ta teden objavljenih v reviji Science. "To najbrž pomeni, da nismo nastali iz iste snovi protoplanetarnega diska kot Sonce – zakaj in kako, ostaja še uganka."
Zrak na Zemlji vsebuje tri različne vrste kisikovih atomov, ki se razlikujejo po številu nevtronov. Skoraj 100 odstotkov kisikovih atomov v Osončju je sestavljenih iz O-16, vendar obstajajo tudi majcene količine bolj eksotičnih kisikovih izotopov, imenovanih O-17 in O-18. Raziskovalci, ki proučujejo kisik v vzorcih odprave, so ugotovili, da je odstotek O-16 na Soncu nekoliko višji kot na Zemlji in drugih Zemlji podobnih planetih. Odstotki drugih izotopov so nekoliko nižji.
Drugi članek je podrobneje opisal razlike med Soncem in planeti v vsebnosti dušika. Tako kot pri kisiku eden od dušikovih izotopov, N-14, predstavlja skoraj 100 odstotkov dušikovih atomov v Osončju, vendar obstaja tudi majhna količina N-15. Raziskovalci, ki proučujejo iste vzorce, so opazili, ima dušik na Soncu in Jupitru v primerjavi z Zemljino atmosfero nekoliko več N-14, a kar 40 odstotkov manj N-15. Tako Sonce kot Jupiter imata po dosedanjih podatkih enako sestavo dušika. Podobno kot pri kisiku se Zemlja in preostanek notranjega Osončja zelo razlikuje tudi po vsebnosti dušika.
"Te ugotovitve kažejo, da so vsa telesa Osončja, vključno s kamnitimi planeti, meteoriti in kometi, anomalična v primerjavi z začetno sestavo meglice, iz katere je Sončev sistem nastal," pravi Bernard Marty, raziskovalec na projektu in glavni avtor drugega članka. "Razumevanje vzrokov za takšno heterogenost bo vplivalo na razumevanje nastanka Sončevega sistema."
Podatki so bili pridobljeni iz analize vzorcev, ki jih je Genesis zbral iz Sončevega vetra, ali materiala, ki ga je Sonce izbruhalo iz svojih zunanjih predelov. Ta material predstavlja fosil naše meglice, saj prevladujoči znanstveni dokazi kažejo, da se zunanja plast Sonca v zadnjih nekaj milijardah let ni bistveno spremenila.
"Sonce zaobjema več kot 99 odstotkov vsega materiala, ki se nahaja v našem Osončju, zato je dobro, da ga bolje spoznamo," je dejal glavni raziskovalec na projektu Don Burnett. "Čeprav je bilo težje, kot smo pričakovali, smo odgovorili na nekatera pomembna vprašanja – in kot vse uspešne odprave zastavili še veliko novih."
Sonda Genesis je bila izstreljena avgusta 2000. V Zemljini Lagrangeevi točki L1, oddaljeni približno poldrugi milijon kilometrov, je med leti 2001 in 2004 ostala 886 dni in pasivno zbirala vzorce Sončevega vetra.
8. septembra 2004 je plovilo na Zemljo poslalo kapsulo z vzorci. Čeprav je kapsula trdo pristala, ker se padalo ni odprlo, je to od zadnje odprave Apollo leta 1972 prva Nasina odprava, ki je na Zemljo vrnila vzorce, in prvi material, zbran dlje od Lune.

VIR: NASA


Efemeride
14.08.2022 05:20 CEST
14.08.2022 03:20 UT
Sonce vzide 06:00 
zaide 20:13 
Luna vzide 21:49 
zaide 08:37 
Angleški portal v vesolje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost