Portal v vesolje

Velik uspeh dijakov na 1. spletni mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike

Na prvi spletni Mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike GeCAA, ki letos zaradi pandemije nadomešča redno Mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike (MOAA), je pod okriljem Društva matematikov fizikov in astronomov Slovenije tekmovala tudi slovenska ekipa.

Člani ekipe, dijaki in dijakinja, so poželi izjemen uspeh. Domen Lisjak je osvojil srebrno medaljo, Vid Kavčič, Urša Mati Djuraki in Urban Razpotnik (vsi Gimnazija Bežigrad) bron, Simon Bukovšek (Gimnazija Kranj) pa pohvalo.

Na GeCAA, ki so jo organizirali estonski astronomi, je sodelovalo več kot 300 dijakov in dijakinj iz 40 držav. Spletna stran tekmovanja: https://gecaa.ee/

Vir: DMFA

Kraljestvo umetnih satelitov

Umetni sateliti so postali del našega vsakdana. Brez navigacijskih sistemov bi bili povsem izgubljeni, medtem ko bi komunikacija z oddaljenim delom sveta potekala izjemno počasi. Natančna napoved vremena in razumevanje klimatskih sprememb sta odvisni od meteoroloških satelitov. In nato so tu še znanstveni sateliti, ki nam razkrivajo lastnosti vesolja. Ste se kdaj vprašali, kje se vsi ti sateliti nahajajo? Kako se gibljejo? Odgovore najdete v tem članku.

Space scoop: Na pomoč! V naši skupini je pošast!

Predstavljajte si, da ste ujeti v ogromni pajčevini, ki je veliko večja od naše Galaksije. Še bolj srhljivo je, če se v središču te pajčevine skriva črna luknja. To je kruta realnost, s katero se spopadajo članice novo odkrite skupine galaksij!

Več preberite v novi Space scoop novici za otroke!

2. 10. 2020: Zanimivosti nočnega neba - slovenska satelita v vesolju

V oktobrski oddaji Zanimivosti nočnega neba (petek, 2. oktober 2020, Radio Ognjišče, od 17h do 18h) nismo prezrli, da sta v četrtek, 3. septembra zjutraj poletela z raketo Vega v druščini 53 satelitov tudi dva slovenska satelita NemoHD in Trisat v vesolje, izdelek naših slovenskih znanstvenikov in tehnikov. Pogovarjali se bomo z vodjo projekta prof. dr. Iztokom Krambergerjem in direktorjem SkyLaba dr. Tomažem Rotovnikom.

Poslušalce bomo tudi povabili, naj se v lepih oktobrskih večerih ozrejo v nebo in si poiščejo na zahodu planeta Jupiter in Saturn, ki se vedno bolj približujeta drug drugemu. Planet Mars pa bodo našli v začetku noči na vzhodu in nato bo vedno više, ki bo po siju malo zasenčil Jupiter. Ljubitelji jutranje zarje pa bodo lahko opazovali nad vzhodnim obzorjem Danico v bližini zvezde Regul v ozvezdju Lev, planet Venero. Vse ljubitelje nočnega neba bomo povabili, da nam pošljejo svoje prispevke o opazovanjih in razmišljanja o svojih doživetjih, da bi tako popestrili oddajo.

Oddajo lahko najdete tudi v arhivu radia Ognjišče.

Boris Kham

Ali obstaja življenje v Venerinih oblakih?

Opazovanja s teleskopoma James Clerk Maxwell Telescope na Havajih in ALMA (Veliki milimetrski /submilimetrski niz teleskopov v Atacami) v Čilu so potrdila, da naj bi v Venerinih oblakih obstajala molekula fosfin, biološki podpis prisotnosti življenja (v osnovni obliki).

Fosfin (ali fosforjev hidrid, PH₃) je brezbarven, vnetljiv plin. Proizvedejo ga lahko živa bitja (mikrobi) ali pa nastane v območjih z ekstremnimi temperaturami, kot so notranji predeli atmosfere Jupitra in Saturna ter zvezde. Zaradi reakcij s kisikom in vodikom ter ultravijoličnega sevanja pričakujemo, da se količina fosfina s časom manjša, razen v primeru, da obstaja nek vir, ki proizvaja fosfin. Zato predstavlja prisotnost fosfina neke vrste podpis (angl. biosignature) prisotnosti življenja na eksoplanetih.

Na sliki: umetniški prikaz fosfina v Venerini atmosferi (avtorstvo: ESO / M. Kornmesser / L. Calçada & NASA / JPL / Caltech, CC BY 4.0)