Hevreka: Velika okna v vesolje
Velika znanstvena odkritja zahtevajo vrhunske laboratorije. V astronomiji in fiziki je v zadnjem destletju zraslo nekaj neverjetnih laboratorijev oziroma observatorijev, ki navdušujejo s svojo velikostjo, načinom opazovanja in natančnostjo. V tokratni oddaji, ki jo pripravlja sodelavec dr. Jure Japelj, si bomo pogledali največje observatorije, s katerimi lovimo nevtrine, iščemo gravitacijske valove, opazujemo črne luknje in osnovne delce.
Oddajo lahko poslušate tukaj.
Astronomi nismo največji ljubitelji vremenskih pojavov--cenimo zgolj dolgočasno, jasno vreme. Ampak realnost je velikokrat drugačna. In takrat nam prav pridejo vremenoslovci. Dunja in Maruša sta se v podkastu Temna stran Lune tokrat pogovarjali z meteorologom Matijo Klančarjem. O vremenu, napovedih za astronome, Antarktiki in še marsičem.
Zvezda Fomalhaut je znana po tem, da jo obdaja pas snovi, analogen Kuiperjevem pasu v Osončju. Nova opazovanja vesoljskega teleskopa James Webb so razkrila, da zvezdo obdaja še en, bližji disk snovi. Slike namigujejo, da v okolice zvezde raste nov planet in da sta pred kratkim v zunanjem pasu trčila večja asteroida.
Astronomi so prvič uspeli ujeti zvezdo, medtem ko je pohrustala planet. Planet je pri padcu v zvezdo izvrgel veliko plina, pri čemer je zvezda močno zasvetila. Podobnih dogokov v vesolju naj bi bilo veliko, jih je pa težko najti.
Analiza kemične sestave plinastih oblakov v mladem vesolju je pokazala prisotnost elementov, ki so tja najverjetnje prišli preko eksplozij prve generacije zvezd v vesolju. Odkritje je velik korak k razumevanju prvih zvezd.
