Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Kometi novembrskega in decembrskega jutranjega neba

E-pošta natisni PDF

Medtem, ko ljubitelji neba z velikim zanimanjem spremljajo komet C/2012 S1 (ISON), ki se počasi bliža periheliju, so na jutranjem nebu še trije drugi kometi, ki si zaslužijo pozornost. Vsi trije so namreč precej svetlejši od trenutno medijsko najaktualnejšega kometa ISON in verjetno prav zaradi njega prezrti.

 

C/2013 R1 (Lovejoy)

Med njimi je najsvetlejši C/2013 R1 (Lovejoy), trenutno okoli 6. magnitude z obsežno komo in razvejanim, nekaj stopinj dolgim repom iz plinov in manj izrazitim prašnim repom. 

Komet C/2013 R1 (Lovejoy), posnet 7. novembra 2013 poleg odprte zvezdne kopice Jasli (M44). Foto: Damian Peach, Vir:http://www.damianpeach.com/ 

V jutranjih urah je visoko na jugovzhodnem delu neba na meji med ozvezdjema Rak in Lev. Najbližje Zemlji bo 20. novembra na razdalji 0,4 a.e. in mesec kasneje, 22. decembra v periheliju na oddaljenosti 0,81 a.e. od Sonca. Ves november in december bo visoko na nočnem nebu in v odličnem položaju za opazovanja. Zaradi približevanja Zemlji in Soncu bo še nekoliko pridobil na svetlosti in dolžini repa ter postal viden tudi s prostim očesom.

 

C/2012 S1 (ISON)

V primerjavi z njim je komet C/2012 S1 (ISON) pravi slabotnež in to kljub temu, da si je v zadnjih tednih opomogel in postal nekoliko svetlejši. V binokularju 20x60 je bil 7. novembra zjutraj viden kot šibak megličast objekt brez opaznega repa in vizualnim sijem okoli 8. magnitude, kar je mnogo manj od napovedi, oziroma pričakovanj. Šele na posnetkih z daljšo osvetlitvijo je viden neizrazit, okoli 1 stopinjo dolg rep.

Komet C/2012 S1 (ISON), posnet 7. novembra 2013 zjutraj tik pred zoro s 180 mm, f/2,8 objektivom in digitalnim fotoaparatom. Slika pokriva na nebu približno 5 x 3 stopinje in je sestavljena iz enajstih posameznih enominutnih posnetkov, zloženih na kometu. Foto H. Mikuž. Vir: http://www.observatorij.org/ 

Okoli 6. novembra so poročali o manjšem izbruhu oziroma porastu sija. Glede na ujemanje opazovanj s standardno svetlobno krivuljo (glej graf spodaj) bo v periheliju najverjetneje veliko temnejši od dosedanjih napovedi in bo morda dosegel sij zvezde Vega. Precej nenavadno obnašanje kometa, razmeroma majhno jedro in prihajajoče bližnje srečanje s Soncem predstavljajo za komet stalno nevarnost razpada. Zato je redno spremljanje tega kometa zelo zaželjeno.   

Svetlobna krivulja kometa ISON, dobljena na osnovi vizualnih in CCD opazovanj izkušenih opazovalcev. Dosedanja opazovanja najbolje opiše formula m1 = H + 5logΔ + 2.5nlogr, pri čemer sta vrednosti H=8,47 in n=2,35.  Vir: http://www.observatorij.org/cobs/ 

Komet ISON bo sredi novembra ob 5h zjutraj, ko je še povsem temno, okoli 17o nad obzorjem. Vedno hitreje se bo pomikal proti Soncu in bo zato v naslednjih tednih čedalje bližje obzorju, ter viden le kratek čas v jutranji zarji. Dne 28. novembra bo v periheliju in  navidezno tik poleg Sonca. Tudi zelo svetle komete je v bližini Sonca zelo težko in nevarno opazovati. Zato bo takrat komet bolje opazovati iz solarnega observatorija SOHO, kjer bo nekaj dni okoli perihelija potoval čez polje koronografov LASCO C2 in C3 (glej sliko).

Skica prehoda kometa ISON čez polje koronografa SOHO LASCO. Komet naj bi vstopil v polje koronografa zgodaj zjutraj 27. novembra in ga zapustil 30. novembra proti koncu dneva. Nadvse zanimivo bo opazovati, kaj se bo s kometom dogajalo v neposredni bližini Sonca. Vir: http://sohowww.nascom.nasa.gov/hotshots/index.html/ 

Kako svetel bo komet ISON je nemogoče natančno napovedati. Glede na trenutno obnašanje bi morda sklepali, da po vsej verjetnosti precej pod prvotnimi napovedmi. Komet se bo sicer približal Soncu na vsega  0,0124 a.e. (1.860.000 km, oziroma ob upoštevanju Sončevega polmera 1.165.000 km od Sončevega površja) in ga zato uvrščamo v skupino tako imenovanih Sonce oplaznih kometov, ki se razvijejo in zasvetijo šele po prehodu perihelija, ko se njihova površina močno segreje. Segrevanje povzroči sublimacijo zamrznjenih plinov tik pod površjem in hkratno sproščanje prahu. Če so ti procesi intenzivni in se sprosti veliko snovi, lahko nastane obsežen rep iz plinov in prahu, ki včasih doseže velikanske razsežnosti (več 100 milijonov kilometrov). Primer takega kometa je bil komet C/1965 S1 (Ikeya-Seki) v oktobru leta 1965, ko je po prehodu perihelija njegov rep segal čez polovico neba. Sončevi površini se je približal na vsega 450.000 km in zasvetil s sijem -10 magnitude ter bil viden podnevi s prostim očesom tik poleg Sonca.

    

Komet Ikeya-Seki, 30 oktobra 1965. Foto James W. Young (TMO/JPL/NASA)

Tik pred prehodom perihelija je Ikeya-Seki razpadel na tri približno enake dele, ki so potem nadaljevali pot po skoraj identični orbiti. Po srečanju s Soncem je bil komet viden na jutranjem nebu z zelo svetlim in dolgim repom. Čisto možno je, da se je njegova svetlost še dodatno povečala prav zaradi razpada jedra in s tem povezanega dotoka sveže snovi. Če bo ob zbližanju s Soncem razpadel tudi komet ISON, se morda lahko nadejamo podobnega scenarija. 

 Komet ISON bo po prehodu perihelija najbolje viden na jutranjem nebu. Sprva v jutranji zarji na jugovzhodnem delu neba. Hitro se bo oddaljeval od Sonca, potoval bo proti severu in bo v čedalje ugodnejši legi za opazovanja. Tako bo 10. decembra ob 6h zjutraj 13o nad obzorjem, 15. decembra ob istem času pa že 25o nad obzorjem. Gibal se bo na meji med ozvezdjema Kača in Herkul.    

 

2P/Encke 

Približno 20o vzhodno od kometa ISON se prav tako na jutranjem nebu nahaja povratni komet 2P/Encke, z obhodno dobo 3,3 leta, ki je najkrajša med vsemi povratnimi kometi. Sredi novembra je ob navtični zori okoli 20o nad obzorjem. V priheliju bo 21. novembra, zato se njegova navidezna oddaljenost od Sonca hitro zmanjšuje. Po prehodu perihelija se bo pomaknil na južno nebo. Ves čas bo navidezno zelo blizu Sonca in ga zato ne bo več mogoče opazovati. Trenutno ima sij okoli 6. magnitude. Ima svetlo jedro in obsežno zelenkasto komo, ki je na meji vidljivosti s prostim očesom. 

  

Posnetka kometa 2P/Encke s 60-cm teleskopom Observatorija Črni Vrh. Na levi sliki, posneti 14. septembra 2013 je vidno samo svetlo, zvezdi podobno jedro. Mesec dni kasneje, 14. oktobra 2013 pa je bil komet že bolj aktiven z razvito komo. Sliki sta umetno obarvani in sestavljeni iz več posnetkov, digitalno zloženih na kometu. Foto H. Mikuž. Vir: http://www.observatorij.org/  

 

C/2012 X1 (LINEAR)

Da je obnašanje kometov dostikrat nepredvidljivo, dokazuje tudi komet C/2012 X1 (LINEAR). Potem, ko je bil avgusta v konjunkciji s Soncem, ga je H. Sato iz Japonske 20. oktobra posnel z 0.51-m f/6.8 astrografom, ki deluje v sklopu Mreže internetnih observatorijev blizu kraja  Mayhill v Novi Mehiki (http://www.itelescope.net/). Na posnetkih je opazil, da je komet mnogo svetlejši od predvidevanj (magnituda 8,5 namesto napovedane 16,5) in po videzu nadvse podoben kometu 17P/Holmes, ko je bil v izbruhu oktobra 2007 (CBET 3675).

Do izbruha je nekoliko presenetljivo prišlo, ko je bil komet še razmeroma daleč od Sonca, na razdalji skoraj 350 milijonov kilometrov. V periheliju bo 21. februarja 2014. Trenutno se nahaja v ozvezdju Volar in je zjutraj pred zoro še dokaj nizko (15o nad obzorjem), vendar se njegova navidezna oddaljenost od Sonca počasi povečuje in prihaja v vse bolj ugodno lego za opazovanja. Dne 17. novembra bo šel vsega 1o severno od najsvetlejše zvezde Arktur v Volarju.

Komet C/2012 X1 nam do prihoda v perihelij morda pripravlja še kakšno presenečenje in ga je vsekakor smiselno redno opazovati, bodisi vizualno v teleskopih ali pa s pomočjo CCD kamer in digitalnih fotoaparatov.  

 

Izbruh kometa C/2012 X1 (LINEAR) je po morfologiji na las podoben izbruhu povratnega kometa 17P/Holmes v oktobru 2007. Posnetek je bil narejen 1. novembra 2013 ob 4h38 UT  s 60-cm, f/3.3 teleskopom in R filtrom na Observatoriju Črni Vrh. Koma se je razširila na kotno velikost 8', kar na razdalji kometa ustreza premeru okoli 1 milijona km. Iz teh podatkov lahko izračunamo, da je hitrost širjenja snovi v komi okoli 2000 km/h. Foto: H, Mikuž. Vir: http://www.observatorij.org  

 

Dnevne efemeride kometov za naslednjo noč najdete na spletni strani 

http://www.observatorij.org/Efemeride/AktualniKometi.html 

Izkušeni opazovalci lahko svoja vizualna ali CCD opazovanja objavite na spletni strani http://www.observatorij.org/cobs/ in se tako pridružite skupini najbolj izkušenih opazovalcev kometov iz vsega sveta.  

Herman Mikuž

 

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni in južni sij
aurora

Efemeride
23.02.2019 06:49 CET
23.02.2019 05:49 UT
Sonce vzide 06:52 
zaide 17:39 
Luna vzide 22:32 
zaide 09:11 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost