Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Projekt GALAH: zvezdni detektiv, ki rešuje uganke naše Galaksije

E-pošta natisni PDF

Projekt GALAH, pri katerem sodelujejo astronomi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je izdal opazovanja kemičnih lastnosti 700 000 zvezd, ki razkrivajo zgodovino nastanka Galaksije, Osončja in snovi, iz katere smo.

Ali zvezde res uničujejo vesoljske zaloge litija? Kako je na obliko Rimske ceste vplivala množična migracija zvezd iz drugih galaksij? To je le par vprašanj, ki jih odpira današnja izdaja podatkov projekta GALAH. Objavljeni podatki so najobsežnejši pregled kemičnih lastnosti zvezd do zdaj.

Na sliki: Anglo Avstralski teleskop stoji v 39 metrski kupoli, pod katero so laboratoriji z inštrumenti in pisarne. Avtorske pravice: Z dovoljenjem Australian astronomical observatory.

Objavljeni podatki predstavljajo več kot 30 milijonov meritev za 700 000 zvezd naše Galaksije. Astronomi, tudi Janez Kos in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko, so podatke zbirali od leta 2014 z Anglo Avstralskim teleskopom na observatoriju Siding Spring v Avstraliji. To je tretja in največja izdaja podatkov do sedaj in je namenjena študijam formacije zvezd, nukleosinteze kemičnih elementov in dinamike naše Galaksije. V prihodnjih letih bo skupina dosegla mejnik milijona opazovanih zvezd.

Raziskave se berejo kot kakšna detektivka. Zastopanosti kemičnih elementov v zvezdah uporabljajo kot njihov DNK, da ugotovijo od kod so zvezde prišle, koliko so stare in kako vplivajo na dinamiko in evolucijo naše Galaksije. Tako lahko pridemo do dna tudi najbolj silnim dogodkom v zgodovini galaksije. “Na primer, med pregledom zvezd v Sončevi okolici smo našli dobrih 20 000 zvezd, ki po svojih lastnostih in predvsem kemičnih karakteristikah sem ne spadajo” je povedal Janez Kos. “Vemo, da je pred 8 milijardami let galaksijo močno preoblikoval trk z neko manjšo galaksijo in sedaj smo našli glavne osumljence tega “napada”. Omenjene zvezde so namreč tako drugačne, da so lahko prišle v našo okolico le iz nekje drugje.”

Raziskave se berejo kot kakšna detektivka. Zastopanosti kemičnih elementov v zvezdah uporabljajo kot njihov DNK, da ugotovijo od kod so zvezde prišle, koliko so stare in kako vplivajo na dinamiko in evolucijo naše Galaksije. Tako lahko pridemo do dna tudi najbolj silnim dogodkom v zgodovini galaksije. “Na primer, med pregledom zvezd v Sončevi okolici smo našli dobrih 20 000 zvezd, ki po svojih lastnostih in predvsem kemičnih karakteristikah sem ne spadajo” je povedal Janez Kos. “Vemo, da je pred 8 milijardami let galaksijo močno preoblikoval trk z neko manjšo galaksijo in sedaj smo našli glavne osumljence tega “napada”. Omenjene zvezde so namreč tako drugačne, da so lahko prišle v našo okolico le iz nekje drugje.”

Na sliki (levo): ozvezdje Orion z označenimi mladimi zvezdami, ki so jih opazovali. Odkrili so, da so zvezde kljub različnim starostim in položajem v galaksiji sestavljene iz iste mešanice kemijskih elementov. Avtorske pravice: Z dovoljenjem kolaboracije GALAH.

Druga skrivnost, ki jo bodo dokazi projekta GALAH rešili je tako imenovana “litijeva uganka”. “Litij je eden od elementov, ki se je ustvaril ob velikem poku. Sedaj pa se majhna količina litija, ki jo izmerimo v vesolju, ne sklada s teoretičnimi napovedmi, saj nekaj litija zvezde porabijo kot gorivo v še nerazloženih procesih. GALAH ponuja opazovanja zvezd in meritve, kjer se ta proces dejansko dogaja,” je pojasnil Tomaž Zwitter.

Taka odkritja opravičujejo tudi ime projekta, ki je prišel iz zveze “galaktična arheologija”  – študije Galaksije, kakršna je bila in bo skozi milijarde let. Prejšnja, druga, izdaja podatkov GALAH iz leta 2018 je poskrbela za veliko pomembnih odkritji na področju razvoja naše Galaksije, eksoplanetov, skritih zvezdnih kopic.

Več kot 100 znanstvenikov z univerz v Avstraliji, Sloveniji, Italiji, Združenem kraljestvu, Švedski, Nemčiji in Madžarski sodeluje v projektu GALAH, ki ga vodita tudi astronoma Tomaž Zwitter in Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko. V Ljubljanski skupini sodelujejo še Kevin L. Beeson, Klemen Čotar, Gregor Traven, Rok Vogrinčič in zagnani študentje fizike. Slovenski astronomi vodijo skupino za obdelavo in analizo opazovanj, kjer razvijajo nove metode za analizo astronomskih posnetkov. V Ljubljani so bili obdelani prav vsi podatki projekta GALAH. Poleg tega opravljajo raziskave s področja kemije zvezd.

Več o tretji izdaji podatkov GALAH na galah-survey.org.

Vir: Astronomska skupina na Fakulteti za matematiko in fiziko

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni in južni sij
aurora

Efemeride
25.11.2020 08:27 CET
25.11.2020 07:27 UT
Sonce vzide 07:16 
zaide 16:21 
Luna vzide 14:32 
zaide 01:58 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost