Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Meteorski roj Perzeidov krasi avgustovske noči

E-pošta natisni PDF

Perzeidi ali solze sv. Lovrenca bodo tudi letos krasili avgustovske poletne noči. Najpopularnejši meteorski roj bo višek svoje aktivnosti dosegel v noči med soboto, 12. avgusta, in nedeljo, 13. avgusta 2017. Žal bo letošnja opazovanja motila Luna, zato bo število opaženih meteorjev vsaj polovico manjše od teoretično napovedanih 100 meteorjev na uro (v optimalnih pogojih). Luni navkljub bo vredno poiskati dovolj temno nebo in se posvetiti nočnemu opazovanju!

Levo: Perzeidi leta 2016, slika objavljena kot Astronomska slika dneva, na povezavi si lahko preberete pojasnilo v slovenščini (avtor Petr Horálek)

Izvor meteorskega roja Perzeidov so drobni prašni delci, ki jih za sabo na svoji orbiti pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle, ki se vrača v bližino Sonca vsakih 133 let (zadnjič je bilo to leta 1992). Ko Zemlja na svoji poti okrog Sonca zaide v meteoroidni potok se na nebu pokažejo utrinki - meteorji. Svoje ime dobi ta meteorski roj po ozvezdju Perzej, kjer se nahaja navidezna točka (radiant) izvora meteorjev. Višek aktivnosti dosežejo v avgustu, vendar so aktivni v daljšem obdobju, od 17. julija do 24. avgusta.

Animacija meteorskega potoka Perzeidov in orbite planetov; podatki Peter Jenniskens, vizualizacija Ian Webster (https://www.meteorshowers.org/)

Letošnja opazovanja bo žal motila Luna, ki je bila 7. avgusta polna in se počasi bliža zadnjemu krajcu. Nebo bo temno le na začetku noči, manj kot eno uro, saj bo za tem vzšla moteča Luna. Kljub temu pa opazovalci ne obupajte! Predvideno število meteorjev se v noči največje aktivnosti, od 12. na 13. avgust, giblje od 20-40 (v prvem delu noči) do 30-50 (v jutranjih urah) meteorjev na uro! Predstava bo vsekakor vredna ogleda tudi nekaj dni pred in po tem datumu, ko naj bi bilo vidnih okrog 10 meteorjev na uro (število bo od viška aktivnosti še upadlo). V nočeh med 10. in 16. avgustom se zato splača poiskati primeren prostor z dovolj nezastrtim in temnim nebom za prijetno opazovanje utrinkov.

Pojasnilo: število meteorjev na uro podajamo ponavadi v zenitni urni frekvenci (ZHR - Zenithal Hourly Rate), ki je izračunana za primer optimalnih pogojev opazovanja (temno in jasno nebo) in ko je radiant roja v zenitu.

Meteor, meteoroid ali meteorit?

Meteor (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo na nebu pusti prašni delec, ko prileti v Zemljino atmosfero. Ta delec, ki mu pravimo meteoroid in sestavlja meteoroidni potok, se zaradi trenja z Zemljino atmosfero segreje in zažari. Ko je meteor zelo svetel, da prekosi najsvetlejše zvezde na nebu, mu pravimo bolid. Tudi Perzeidi, ki so znani kot hitri meteorji, lahko za seboj pustijo sled (glej sliko na desni), ki je lahko dlje časa vidna na nebu. Če je meteoroid večji in preživi pot skozi atmosfero ter pade na Zemljo mu pravimo meteorit. Večjim izbruhom meteorjev, ko jih v eni uri naštejemo tudi tisoč in še več, pa pravimo meteorski dež (angl. meteor storm).

Na sliki: Rimska cesta in eksplozija meteorja, Astronomska slika dneva (več v pojasnilih na povezavi). Avtor: André van der Hoeven

Več informacij o meteorjih, rojih in opazovanjih

O ostalih meteorskih rojih, ki bodo aktivni avgusta in septembra, si lahko preberete v julijsko-avgustovski številki Slovenske astronomske revije Spika. Če se še niste ukvarjali z opazovanjem meteorjev, lahko tehnike opazovanja spoznate na astronomskih taborih oz. si izposodite katero izmed temu namenjenih knjig, ki jih najdete v knjigarnah ali knjižnicah. Izmed slovenskih knjig naj omenimo knjigo Mihaele Triglav, "Meteorji" (Založništvo DMFA).

Če želite slediti aktivnosti meteorskih rojev med letom, si lahko več preberete na spletnih straneh Mednarodne meteorske organizacije (IMO - International meteor organisation) in sledite mesečni rubriki o meteorskih rojih, ki jo za astronomsko revijo Spika urejata Jure Atanackov in Javor Kac. Preberite si lahko tudi starejši članek o opazovanju, fotografiranju, snemanju in poslušanju Perzeidov, ki ga je za Spiko napisal pred kratkim preminuli ljubiteljski astronom in član društva Javornik Niko Štritof.

Dunja Fabjan

Viri: IMO (International Meteor Organization), Spika (julij-avgust 2017)

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni sij
aurora_borealis
Južni sij
aurora_australis
Sončni veter
Sončni veter

Vreme
Vreme
Efemeride
14.12.2017 14:09 CET
14.12.2017 13:09 UT
Sonce vzide 07:37 
zaide 16:17 
Luna vzide 03:32 
zaide 14:27 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost