Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

11-13.03.2016: Messierjev maraton in srečanje ljubiteljev astronomije

E-pošta natisni PDF

11. Messierjev maraton in srečanje ljubiteljev astronomije se bosta odvijala 12. marca 2016 od 12. ure dalje na Trnovem pri Novi Gorici (Kako pridem na lokacijo?). Več informacij spodaj in na spletni strani revije Spika!

Ste že kdaj opazovali vseh 110 Messierjevih objektov v eni noči? Bi radi pokukali na Jupiter in Saturn skozi številne teleskope? Imate teleskop, pa ga ne znate uporabljati? Bi bili radi v prijetni družbi? Enkratno priložnost boste doživlji na največjem astronomskem dogodku v Sloveniji, 11. Messierjevem maratonu in srečanju ljubiteljev astronomije, ki se bosta odvijala 12. marca 2016 od 12. ure dalje na Trnovem pri Novi Gorici (Kako pridem na lokacijo?). Ljubitelji astronomije se lahko pridružite že v petek 11. marca 2016 ob 18. uri (prespali boste lahko na blazinah in lastnih spalnih vrečah).

Vstopnine ni, za kritje materialnih stroškov organizacije pa je zaželjen prostovoljni prispevek (zaželen prispevek je samo 1 EUR na osebo). Za vse, ki bodo boste prisotni vse dni ali samo en dan do jutra bomo organizatorji poskrbeli osnovni obrok (kakšen košček hrane imejte še sami s seboj!), neomejeno količino čaja in sokov ter odličnih sladkih prigrizkov!

Več informacij:

Kaj so Messierjevi objekti

Messierjevi objekti so svetli "megličasti objekti", ki jih je v svoj katalog uvrstil astronom in lovec na komete Charles Messier v 18. stoletju. S sestavo takega kataloga se je izognil težavi, da bi jih zamenjeval s kometi. V končnem Messierjevem katalogu je bilo število zbranih objektov 103, sedem pa dodanih kasneje. Med Messierjevimi 110-imi astronomskimi objekti, ki jih označujemo s črko M in kataloško številko, se skrivajo difuzne meglice, planetarne meglice, galaksije, kroglaste in odprte kopice, torej zelo raznoliki objekti globokega polja.

Nekateri Messierjevi objekti

Vsi Messierjevi objekti so v dobrih opazovalnih pogojih vidni že v malo večjem daljnogledu, brez težav pa jih zlahka najdete v vsakem manjšem teleskopu. Vseh 110 lahko sočasno vidimo na nebu le enkrat v letu, ko se ljubitelji zberejo tudi za tekmovanju, ki mu pravimo Messierjev maraton.

Informacije o dogodku

Messierjev maraton in srečanje ljubiteljev astronomije je dogodek, ki je namenjen vsem – začetnikom, izkušenim astronomom, družinam z otroci, profesorjem, šolam, društvom - skratka tistim, ki vas astronomija veseli in zanima. Dogodka se udeležijo tako tekmovalci, ki sodelujejo v Messierjevem maratonu (glej tekmovanje in pravila) kot tudi ljubitelji astronomije, saj gre navsezadnje za srečanje in druženje ter skupno opazovanje.

Potek srečanja: Prvi dan se bomo zbrali ob 18. uri in imeli neformalno nočno druženje vse do jutra. Drug dan bomo čez dan opazovali Sonce in njegove pege, kasneje bomo lahko prisluhnili zanimivim predavanjem. V prvem delu noči bomo predstavili uporabo sodobne astronomske opreme in prikazali tehnike fotografiranja meglic, galaksij in planetov. Skozi številne teleskope bomo skupaj pogledali zanimive Messierjeve objekte in številne druge objekte nočnega neba.

Program srečanja:
11. marec 2016
18.00 › zbor udeležencev, ki bodo prisotni dva dni
19.00 › opazovanje in fotografiranje nočnega neba po želji posameznika

12. marec 2016
07.00 › počitek
12.00 › uraden začetek
18.30 › opazovalni prostor
— Messierjev maraton ter opazovanje nočnega neba, slikanje planetov, itd

13. marec 2014
05.00 › konec opazovanja
07.00 › razglasitev rezultatov in zaključek

Messierjev maraton in pravila

Vsako leto naj bi teoretično samo v marcu lahko v eni noči videli vseh 110 Messierjevih objektov. V preostalih mesecih so nekateri objekti preblizu Sonca in jih je tako povsem nemogoče opazovati. Messierjev maraton je tekmovanje astronomov v iskanju Messierjevih objektov. Zmaga pripada tistemu, ki jih najhitreje najde največ.

Organizatorji poudarjajo, da cilj Messierjevega maratona ni tekmovanje ampak popularizacija astronomije ter druženje in sodelovanje med številnimi ljubitelji astronomije.

Deset pravil Messierjevega maratona:

  1. Cilj tekmovanja je najkrajšem času najti čim več Messierjevih objektov. Tekmovanje poteka od mraka do zore.
  2. Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
  3. Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, ne sme pa rokovati s teleskopom. Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
  4. Uporaba avtomatske funkcije GO-TO ni dovoljena.
  5. Tekmovalec lahko poleg teleskopa uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isti teleskop.
  6. Tekmujemo s 110 objekti, kar pomeni, da za M 102 štejemo NGC 5866 v Zmaju.
  7. Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna.
  8. Sodnik oznani začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so le te potrebne.
  9. Tekmovalci morajo uporabljati svetila, zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
  10. Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, mora biti v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

 

Vir slike in informacij: Slovenska astronomska revija Spika

 

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni in južni sij
aurora

Efemeride
26.05.2019 10:23 CEST
26.05.2019 08:23 UT
Sonce vzide 05:19 
zaide 20:39 
Luna vzide 01:58 
zaide 12:07 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost